DOBRO JE VEDETI

Kako skrbeti za terarij in zakaj je tako poseben

Pogosta vprašanja

Dragi tropicarijevci! Ker so številna vaša vprašanja, ki nam jih pridno zastavljate, enaka ali podobna, smo za vas pripravil seznam najpogosteje zastavljenih vprašanj in odgovorov. Preko namenskega obrazca nam lahko prav tako zastavite tudi vprašanje, na katerega vam bomo z veseljem odgovorili.

Rastlinski zaprti terariji so edinstveni miniaturni ekosistemi. Izbrane vlagoljubne tropske rastline so posajene v steklene posode. Rastlinski terarij se redko zaliva in odpira, prav tako pa je pomembno, kam ga postavimo. Rastline lahko ob minimalni oskrbi rastejo več let.

Zaprtega terarija nikoli ne postavljamo na direktno sonce, (npr. na okensko polico, ki je na južni strani ali ven na odprto), ker se rastline lahko dobesedno skuhajo.
Če imate okno na južni strani, je bolje, da terarij postavite v notranjost prostora. Če imate okno na severni strani, kar pomeni, da je v prostoru manj svetlobe, je bolje, da terarij postavite na okensko polico oziroma blizu okna. Na vzhodni in zahodni strani je po navadi svetlobe dovolj, da lahko terarij pomaknemo tudi v notranjost prostora.
Med prestavljanjem in prevažanjem terarija pazimo, da se nam ne prevrže, saj se lahko tako hitro uniči notranja kompozicija.

Rastline proizvajajo svoj kisik in ogljikov dioksid in si s tem v terariju ustvarjajo svoje ozračje.
Produkt fotosinteze je glukoza, ki se dalje porablja za gradnike rastline(celulozo) ali pa se pretvarja v energijske molekule(ATP) pri celičnem dihanju. Stranski produkt fotosinteze je tudi kisik. Celično dihanje se vrši ob prisotnosti kisika (pretvarjanje glukoze v ATP). Stranski produkt celičnega dihanja je ogljikov dioksid.

Nekajkrat v dnevu se terarij zarosi, saj na tak način voda v njem kroži. To je popolnoma normalno. Če je terarij konstantno zarošen po celotni površini stekla in se vanj popolnoma nič ne vidi, je v njem preveč vode ali pa je na premočni svetlobi. To lahko rešimo tako, da za nekaj časa odpremo pokrov terarija, da omogočimo, da odvečna količina vode izhlapi ali pa nekaj dni zaporedoma roso s stekla le popivnamo s papirnato brisačko.
Nekateri terariji so na določenih predelih stekla zarošeni konstantno, zaradi raznolikih oblik posod in različnih debelin stekla. Pri takih terarijih se mora nekajkrat na dan pojaviti predel stekla, ki ne bo zarošen. Tak terarij ni preveč zalit.

V dobrih pogojih se lahko višje rastline in mahovi v terariju izjemno razrastejo. S tem ni nič narobe, terarij lahko pustite zaraščen. V primeru, da vam videz ni všeč, pa moteče dele rastlin le porežete s škarjami in odstranite iz terarija.

Tudi edafske živali (majhne živali, ki živijo v prsti) in mikroorganizmi so prebivalci terarijev. Njihova naloga je razkrajanje odmrlih delov rastlin, zato so v terarijih DOBRODOŠLI in nekaj popolnoma naravnega. Razkrojen material lahko rastline ponovno uporabijo.

Plesen lahko hitro zamenjamo za koreninice. Če iz rastline izraščajo tanke bele nitke so to skoraj zagotovo korenine, kar dokazuje, da so rastline v terariju zelo zdrave. Plesni in drugi predstavniki gliv se lahko naselijo v terariju, če je v njem veliko razpadajočega materiala. Tudi glive so popolnoma naravni del terarija in rastlinam v terariju ne škodijo, lahko pa poslabšajo željen izgled terarija.

Terarij se zaliva zelo redko!
Če je terarij neprodušno zaprt, ga verjetno po prvem zalivanju sploh ne bo treba zaliti. Takšni so terariji z MANJŠIMI plutovinastimi zamaški. VEČJI plutovinasti zamaški pa vseeno ne tesnijo 100%, zato nekaj vode čez čas izhlapi iz terarija.

Vsaj enkrat mesečno je potrebno preveriti, koliko vode je v terariju. To storimo tako, da preverimo, če črne kroglice na dnu, ob stiku s steklom, puščajo moker odtis. Če odtis JE, je terarij dovolj zalit. Če odtisa NI, ga moramo dodatno zaliti.

Terarij zalijemo s tolikšno količino vode, da bo na dnu terarija najmanj 0,5mm do največ 3mm vode.

  • Manjše terarije zalijemo s prib. 0,2 dl destilirane vode. (Zmajev kozarček, Zmajevka…)
  • Srednje terarije zalijemo s prib. 1 dl destilirane vode. (Jajčka, Nova, Ava M, Ela…)
  • Največje terarije zalijemo s prib. 2-3 dl destilirane vode. (Ava L, Makoyana…)

Ko bomo terarij zalili, se bo voda sprva nabrala na dnu in se šele čez nekaj ur absorbirala v granulirano zemljo. Zato je po zalitju čez par ur treba preveriti ali moramo terarij še dodatno zaliti. Vodo počasi vlivamo ob robu terarija tako, da s premočnim škropljenjem po zemlji ne bi umazali stekla in nasada.

 

Postavite nam vprašanje

Pogosta vprašanja

Dragi tropicarijevci! Ker so številna vaša vprašanja, ki nam jih pridno zastavljate, enaka ali podobna, smo za vas pripravil seznam najpogosteje zastavljenih vprašanj in odgovorov. Preko namenskega obrazca nam lahko prav tako zastavite tudi vprašanje, na katerega vam bomo z veseljem odgovorili.

Rastlinski zaprti terariji so edinstveni miniaturni ekosistemi. Izbrane vlagoljubne tropske rastline so posajene v steklene posode. Rastlinski terarij se redko zaliva in odpira, prav tako pa je pomembno, kam ga postavimo. Rastline lahko ob minimalni oskrbi rastejo več let.

Zaprtega terarija nikoli ne postavljamo na direktno sonce, (npr. na okensko polico, ki je na južni strani ali ven na odprto), ker se rastline lahko dobesedno skuhajo.
Če imate okno na južni strani, je bolje, da terarij postavite v notranjost prostora. Če imate okno na severni strani, kar pomeni, da je v prostoru manj svetlobe, je bolje, da terarij postavite na okensko polico oziroma blizu okna. Na vzhodni in zahodni strani je po navadi svetlobe dovolj, da lahko terarij pomaknemo tudi v notranjost prostora.
Med prestavljanjem in prevažanjem terarija pazimo, da se nam ne prevrže, saj se lahko tako hitro uniči notranja kompozicija.

Rastline proizvajajo svoj kisik in ogljikov dioksid in si s tem v terariju ustvarjajo svoje ozračje.
Produkt fotosinteze je glukoza, ki se dalje porablja za gradnike rastline(celulozo) ali pa se pretvarja v energijske molekule(ATP) pri celičnem dihanju. Stranski produkt fotosinteze je tudi kisik. Celično dihanje se vrši ob prisotnosti kisika (pretvarjanje glukoze v ATP). Stranski produkt celičnega dihanja je ogljikov dioksid.

Nekajkrat v dnevu se terarij zarosi, saj na tak način voda v njem kroži. To je popolnoma normalno. Če je terarij konstantno zarošen po celotni površini stekla in se vanj popolnoma nič ne vidi, je v njem preveč vode ali pa je na premočni svetlobi. To lahko rešimo tako, da za nekaj časa odpremo pokrov terarija, da omogočimo, da odvečna količina vode izhlapi ali pa nekaj dni zaporedoma roso s stekla le popivnamo s papirnato brisačko.
Nekateri terariji so na določenih predelih stekla zarošeni konstantno, zaradi raznolikih oblik posod in različnih debelin stekla. Pri takih terarijih se mora nekajkrat na dan pojaviti predel stekla, ki ne bo zarošen. Tak terarij ni preveč zalit.

V dobrih pogojih se lahko višje rastline in mahovi v terariju izjemno razrastejo. S tem ni nič narobe, terarij lahko pustite zaraščen. V primeru, da vam videz ni všeč, pa moteče dele rastlin le porežete s škarjami in odstranite iz terarija.

Tudi edafske živali (majhne živali, ki živijo v prsti) in mikroorganizmi so prebivalci terarijev. Njihova naloga je razkrajanje odmrlih delov rastlin, zato so v terarijih DOBRODOŠLI in nekaj popolnoma naravnega. Razkrojen material lahko rastline ponovno uporabijo.

Plesen lahko hitro zamenjamo za koreninice. Če iz rastline izraščajo tanke bele nitke so to skoraj zagotovo korenine, kar dokazuje, da so rastline v terariju zelo zdrave. Plesni in drugi predstavniki gliv se lahko naselijo v terariju, če je v njem veliko razpadajočega materiala. Tudi glive so popolnoma naravni del terarija in rastlinam v terariju ne škodijo, lahko pa poslabšajo željen izgled terarija.

Terarij se zaliva zelo redko!
Če je terarij neprodušno zaprt, ga verjetno po prvem zalivanju sploh ne bo treba zaliti. Takšni so terariji z MANJŠIMI plutovinastimi zamaški. VEČJI plutovinasti zamaški pa vseeno ne tesnijo 100%, zato nekaj vode čez čas izhlapi iz terarija.

Vsaj enkrat mesečno je potrebno preveriti, koliko vode je v terariju. To storimo tako, da preverimo, če črne kroglice na dnu, ob stiku s steklom, puščajo moker odtis. Če odtis JE, je terarij dovolj zalit. Če odtisa NI, ga moramo dodatno zaliti.

Terarij zalijemo s tolikšno količino vode, da bo na dnu terarija najmanj 0,5mm do največ 3mm vode.

  • Manjše terarije zalijemo s prib. 0,2 dl destilirane vode. (Zmajev kozarček, Zmajevka…)
  • Srednje terarije zalijemo s prib. 1 dl destilirane vode. (Jajčka, Nova, Ava M, Ela…)
  • Največje terarije zalijemo s prib. 2-3 dl destilirane vode. (Ava L, Makoyana…)

Ko bomo terarij zalili, se bo voda sprva nabrala na dnu in se šele čez nekaj ur absorbirala v granulirano zemljo. Zato je po zalitju čez par ur treba preveriti ali moramo terarij še dodatno zaliti. Vodo počasi vlivamo ob robu terarija tako, da s premočnim škropljenjem po zemlji ne bi umazali stekla in nasada.

 


Postavite nam vprašanje

DOBRO JE VEDETI

Kako skrbeti za terarij in zakaj je tako poseben

Kaj je rastlinski terarij?

Rastlinski zaprti terariji so edinstveni miniaturni ekosistemi. Izbrane vlagoljubne tropske rastline so posajene v steklene posode. Rastlinski terarij se redko zaliva in odpira, prav tako pa je pomembno, kam ga postavimo. Rastline lahko ob minimalni oskrbi rastejo več let.

Kaj je rastlinski terarij?

Rastlinski zaprti terariji so edinstveni miniaturni ekosistemi. Izbrane vlagoljubne tropske rastline so posajene v steklene posode. Rastlinski terarij se redko zaliva in odpira, prav tako pa je pomembno, kam ga postavimo. Rastline lahko ob minimalni oskrbi rastejo več let.



Go to Top